Absolutno – Nekaj, kar ni mogoče izmeriti, določiti, omejiti ali izraziti; temeljna in samoobstoječa resničnost, iz katere izhajajo vse druge resničnosti.

Altruizem – Instinkt ali čustvo, ki vodi k razdajanju za druge; duhovna usmerjenost k enosti in sočutju.

Analitičen – Razstavljanje nečesa v njegove osnovne principe z analizo; metoda razuma za razumevanje resničnosti.

Antropomorfizem – Pripisovanje človeških lastnosti božanstvom ali naravnim silam; pogost v religijah in mitologiji.

Arkánum – Skrita ali notranja duhovna resnica; znanje, ki je zakrito pred množicami in dostopno le s poglobljenim razumevanjem ali iniciacijo.

Celica – Najmanjša enota življenja, ki sestavlja vsa živa bitja; osnovna struktura človeškega telesa.

Diferenciacija – Proces, v katerem se celice, značilnosti ali oblike razvijejo v bolj specializirane funkcije ali strukture, pogosto pod vplivom okolja ali notranjih programiranih smernic v organizmu.

Domišljija – Sposobnost ustvarjanja notranjih podob, zamisli in možnosti na podlagi izkušenj ali intuicije; ustvarjalna moč uma.

Duh – Nevidna in nematerialna notranja sila v človeku; izvor zavesti, samodejnosti in božanskosti.

Elektrika – Sila narave, ki v gibanju povzroča magnetne, kemične in toplotne učinke; simbol za dinamično energijo uma.

Elektron – Osnovni delček snovi z negativnim električnim nabojem; ključni gradnik atoma in nosilec električnega toka, ki omogoča delovanje elektrike in sodobne tehnologije.

Elohim – Hebrejski izraz za Boga, ki se v Stari zavezi pojavlja v množinski obliki. Izraža vseobsegajočo božansko moč in večplastno naravo božanskosti.

Enakost – Stanje brez pomembnih razlik; osnovna enotnost med različnimi izrazi.

Evolucija – Proces razvoja in napredovanja od enostavnega k bolj kompleksnemu; gibanje življenja k višji zavesti.

Filozofija – Ljubezen do modrosti; sistematično iskanje temeljnih resnic o življenju, obstoju, zavesti in vesolju.

Fizika – Znanost, ki raziskuje naravne pojave, predvsem snov in energijo ter zakone, ki urejajo njuno medsebojno delovanje.

Fiziologija – Znanost o delovanju živih organizmov in njihovih delov; preučuje običajne funkcije telesnih sistemov.

Gonilo – Tihi ali skriti vpliv, ki povzroča spremembo v značaju ali okoliščinah; notranja spodbuda k rasti.

Gravitacija – Temeljna sila narave, ki privlači telesa drugo k drugemu; simbol povezanosti in zvestobe središču.

Harmonija – Popolnost in skladnost, ki nastane kot rezultat uravnotežene povezanosti raznolikih delov; stanje notranjega in zunanjega reda.

Idealizirati – Zamišljati nekaj kot popolno ali vzvišeno; oblikovati v skladu z najvišjimi duhovnimi ali estetskimi standardi.

Ideja – Miselna vsebina, ki ima neko samostojno obstojnost; neodvisna od trenutnega mišljenja, pogosto zaznana kot univerzalna resnica.

Indukcija – Sklepanje od posameznih primerov k splošnemu načelu; znanstvena metoda iskanja pravilnosti skozi opazovanja.

Intuicija – Neposredno spoznanje ali zaznava brez logičnega sklepanja; notranje vedenje, ki presega razumsko razlago.

Izpeljava – Sklepanje od splošnega k posebnemu; sledenje splošnemu načelu skozi določeno predpostavko do končnega sklepa.

Izvleček – Kratka in jedrnata izjava o določeni temi; povzetek, abstrakt ali strnjen opis.

Kaljenje – Začetek rasti ali udejanjanja potenciala, kot ga vidimo pri semenu, ki začne poganjati. V širšem pomenu označuje prvo fazo izražanja zamisli ali notranje moči v konkretni obliki.

Kinetično – Povezano z gibanjem ali povzročanjem gibanja. Nanaša se na aktivnost in energijo, ki premika materijo ali ustvarja spremembe.

Ključ – Sredstvo, ki odpira razumevanje ali rešuje problem; temeljni element za dostop do nečesa večjega.

Kozmično – Nanašajoče se na celoten vesoljni red; vseobsegajoče, harmonično in urejeno.

Kozmološko – Povezano z naravo in zakoni vesolja kot celote; razumevanje stvarnosti kot strukturiranega reda.

Ljubezen – Notranje gibanje duše k dobremu, resničnemu ali lepemu; stanje enosti, predanosti in povezanosti.

Logika – Veda o pravilnem mišljenju; sistem načel, ki usmerjajo razum pri iskanju resnice in sklepanju.

Materija – Oblika obstoja, ki jo zaznavamo preko čutov; ima maso, prostorsko razsežnost in lastnosti, ki jih je mogoče opazovati.

Mehanizem – Sklop delov, ki delujejo skupaj; v prenesenem pomenu: urejen sistem delovanja.

Metafizika – Filozofska veda o temeljnih resnicah bivanja in zavesti; preučevanje tistega, kar je onkraj fizičnega.

Mojster – Oseba, ki obvladuje določeno področje; simbol notranje moči, samonadzora in duhovnega vodstva.

Načelo – Temeljna resnica, ki usmerja razmišljanje, vedenje ali delovanje; izvorna zakonitost v naravi in življenju.

Načrtovanje – Dejavno združevanje več lastnosti v miselno celoto; oblikovanje zamisli ali koncepta.

Naravni zakon – Pravilo, ki odraža red in zakonitost v naravi; skladnost s potekom naravnih pojavov.

Navdih – Notranji impulz, ki sproži ustvarjalnost, idejo ali čustveno vzgibanje; pogosto dojet kot vpliv višje zavesti.

Negativno – Odsotnost pozitivnega; stanje praznine, zanikanja ali blokade ustvarjalne sile.

Nestanovitno – Kar ni trajno; minljivo, spremenljivo, hitro izginjajoče.

Neomajen – Tisti, ki ga ni mogoče premakniti z zunanjimi pritiski; trden, odločen in neprizanesljiv.

Neskončnost – Večna, brezmejna resničnost; kar nima začetka niti konca, vključuje vse in presega čas in prostor.

Nespremenljivo – Kar se ne spreminja; stalna, trajna resnica ali zakonitost.

Objektivno – Kar obstaja neodvisno od osebnega mnenja ali čustev. Predstavlja resničnost, ki je merljiva, preverljiva in enako zaznavna za več opazovalcev.

Osebno – Povezano z lastnostmi, značajem ali doživljanjem posameznega človeškega bitja.

Osredotočiti se – Usmeriti misli, pozornost ali energijo na določen cilj, predmet ali idejo.

Plastično – Kar se lahko oblikuje ali preoblikuje; kot glina, ki se odzove na dotik. V duhovnem smislu označuje sposobnost duha, da oblikuje resničnost, misli in celo telesne procese.

Podzavestno – Tisto, kar se nahaja zunaj neposredne zavesti, a vpliva na čustva, vedenje in dojemanje.

Polarizacija – Prisotnost nasprotnih polov ali lastnosti znotraj ene celote; kot pri magnetu, bateriji ali celo v človeških prepričanjih. Simbolizira dinamiko med nasprotji in potrebo po ravnovesju.

Posameznik – Samostojno in celovito bitje; enota, ki ohranja identiteto in se ne more razdeliti brez izgube svoje celosti.

Pozornost – Dejanje ali proces usmerjanja jasnosti na določen element znotraj zavesti. Ključna razlika med povprečnim umom in umom genija je v sposobnosti dolgotrajne osredotočenosti.

Pozitivno – Tisto, kar je določeno, resnično, trdno in brez dvoma; izhaja iz samega sebe, brez odvisnosti od zunanjih dejavnikov.

Potencial – Možnost ali zmožnost, ki še ni uresničena; notranja moč, ki čaka na aktivacijo ali razvoj.

Prana – Dih življenja; subtilna življenjska energija, ki prežema vsa živa bitja in omogoča njihovo delovanje.

Predpostavka – Trditev, ki se vzame kot izhodišče za nadaljnje razmišljanje, argument ali sklep.

Precedens – Prejšnji primer, ki služi kot vzorec, utemeljitev ali vodilo za sedanje ali prihodnje situacije.

Preventivno – Ukrep, ki preprečuje pojav bolezni ali težav; delovanje vnaprej, da se vzdržuje zdravje ali red.

Prevladovanje – Stanje nadmoči v moči, vplivu ali učinkovitosti; izraža vodstvo, moč ali višjo zavest.

Psihično – Kar se nanaša na duševno ali duhovno raven; v nasprotju s fizičnim ali telesnim.

Psihologija – Znanost, ki proučuje um, zavest, čustva, vedenje in razvoj človekove notranjosti.

Radikalno – Kar izhaja iz korena ali izvora; temeljito, globoko in pogosto preobrazbeno.

Razum, razumskost – Sposobnost logičnega mišljenja, presojanja in sklepanja; temeljno orodje uma za razločevanje resnice.

Resničnost – Tisto, kar obstaja neodvisno od mnenj ali predstav; dejanska narava stvari.

Resnica – Tisto, kar ustreza dejanski realnosti; skladnost med mislijo in dejstvom, ali večna zakonitost.

Rast (prirastek) – Postopen razvoj ali povečevanje, ki nastane z dodajanjem ali nadgradnjo; simbol za napredek.

Silogizem – Logični tridelni sklep, sestavljen iz dveh premis in zaključka (npr. vsi ljudje so smrtni; Sokrat je človek; torej je Sokrat smrten); temeljna oblika klasične logike.

Sistem – Organizirana celota, kjer deli delujejo v medsebojni povezanosti; duhovno: urejenost uma ali stvarstva.

Sijajno – Oddajajoče svetlobo ali pozitivno energijo; simbol za notranjo vedrino, radost in prisotnost duhovne svetlobe.

Slovar – Pojasnjevalni seznam izrazov, ki se nanašajo na določen jezikovni ali strokovni sistem.

Sončni pletež (Solarni pleksus) – Je največje živčno središče v telesu, ki se nahaja za želodcem in pred glavno telesno arterijo. Sestavljen je iz mreže živcev, ki povezujejo možgane z notranjimi organi, kot so želodec, jetra, ledvice in trebušna slinavka. Nadzira številne telesne funkcije in odzive na stres.

V duhovnem smislu je to središče osebne moči, samozavesti in notranjega ravnovesja. Pogosto ga imenujejo »živčni center volje« ali »drugi možgani«, saj močno vpliva na intuicijo, čustva in občutek varnosti.

Služba – Dejavno delovanje v korist drugega; pomoč, podpora ali prispevanje k višjemu dobremu.

Spravljanje (Kaljenje) – Začetek rasti ali razvoja; prva faza manifestacije iz semena ali potenciala. (Enakovredno „kaličenju“, dodano v kontekst)

Sprostitev – Stanje zmanjšane napetosti in umirjenosti. Na telesni ravni pomeni zmanjšanje mišičnega napora, na duhovni pa odprtost zavesti za notranji mir, zdravljenje in ustvarjalnost.

Subjektivno – Tisto, kar izhaja iz posameznikove notranje izkušnje, zaznavanja ali občutkov. Je osebno, pogosto čustveno obarvano, in se lahko razlikuje od objektivnega dejstva.

Teologija – Študij božanskega, njegovih lastnosti in odnosa do stvarstva; raziskuje naravo Boga in duhovne resnice.

Terapija – Proces zdravljenja telesa ali duha; uporaba metod za ponovno vzpostavitev ravnovesja in dobrega počutja.

Telepatija – Prenos misli ali informacij med posamezniki brez fizičnih sredstev; notranja komunikacija med zavestmi.

Transcendentalno – Kar presega običajno čutno zaznavanje ali vsakdanjo izkušnjo. Nanaša se na višje stanje zavesti, kot ga lahko doživimo v globoki meditaciji, molitvi ali razsvetljenju.

Univerzalno – Kar velja za vse stvari in bitja; celovitost, ki prežema vse nivoje obstoja.

Univerzalni duh – Zavestna življenjska sila, prisotna v vsakem atomu stvarstva; temeljna esenca vsega.

Univerzalni ključ (Master Key) – Ključ, ki odpira različne poti ali razumevanja; simbol univerzalnega znanja, ki omogoča dostop do več ravni resničnosti ali zavesti.

Upanje (Zaupanje) – Aktivna oblika vere, ki se izraža v delovanju; notranje prepričanje, ki omogoča pogum in stabilnost. (Dopolnjeno z alternativno oznako)

Vera – Zaupanje v nekaj brez neposrednih dokazov; notranje prepričanje, ki daje moč in usmeritev.

Vibracija – Hitro in ritmično gibanje, ki je temelj vseh pojavov v naravi; simbolizira frekvenco, energijo in duševno stanje.

Vizualizirati – Ustvariti živo notranjo podobo v umu; proces duševnega oblikovanja želene resničnosti.

Vsemogočen – Posedovanje neomejene in univerzalne moči; izraz se uporablja predvsem za označevanje božanskega principa.

Vseveden – Posedovanje neskončnega ali neomejenega znanja o vsem – preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Vsepovsod navzoč – Bistveno prisoten povsod ob istem času; lastnost univerzalne zavesti.

Zaupanje – Zaupanje v nekaj brez neposrednega dokaza, ki prehaja v delovanje; aktivna oblika vere.

Zavest – Vse oblike vzburjenja, občutkov, zaznav, načrtovanja in misli; celosten izraz za vse kognitivne energije posameznika.

Zavestno zaznavanje – Mentalni proces, ki mu je neposredno posvečena pozornost in ki povezuje vse ideje in spomine, povezane z osrednjo mislijo.

Zaznavanje – Notranji občutek ali vpogled, ki omogoča neposredno dojemanje resnice ali dejstva.

Znanost – Sistematično, opazovalno in eksperimentalno pridobivanje znanja o naravi resničnosti.